Sered Ameryky korchma murovana

Sered Ameryky korchma murovana,
Hei, pyyut, pyyut u ni hlopci do biloho rana.

Pyyut ony, pyyut, tak sa dohvaryayut:
– Hei, podme my, hlopchyska, do staroho krayu!

Bo u starym krayu tak ljude dumayut,
Hei, ze po Ameryci pinyazi zhartayut.

Ne zhartayut ony, tyazko na nyh rob’yat,
Hei, na sto desyat syahy popid zemlju hodyat.

Pid zemlom, pid zemlom, popid syvy skaly,
Hei, popid syvy skaly, yak hrobachky maly.

– A yak ya ne budu pid zemlom robyty,
Hei, bude moya zena i bosa hodyty.

A yak ya zapochnu pid zemlom robyty,
Hei, bude moya zena topanky nosyty.

V topankah hodyty, krasni oblikaty,
Hei, a ku tomu moze i frayira maty.

– Trymai, zeno, trymai, ya tobi ne speram,
Hei, bo ya sa do tebe, do krayu ne zberam.