Yuz sonechko zashlo za vysoku horu,
Zasvityv misyachok do nashoho dvoru.

Zasvit mi, misyachku, na uzku drazechku,
Pidu odvydity svoyu frayirechku.

Bo ona tak dumat, ze yey ne lyubuyu,
A ya na m’yasnyci vzyaty yey rychtuyu.

Vershkom, myla, vershkom, a ya pidu krayom,
Tam my sya zyideme pid zelenym hayom.